Dnevna prehrana in njena izbira sta prvo in edino dejanje k učinkovitem metaboličnem funkcioniranju telesa. Največkrat pozabljamo, kako pomembna je prehrana, ki jo zaužijemo... največkrat pozabimo, da se moramo nahraniti in zagotoviti dovolj hranil za učinkovito delovanje nas samih. In ko ne funkcioniramo tako kot bi hoteli, začnemo posegati po tabletkah in dovoljenih poživilih, odkrivamo vzroke drugje...

Uravnotežena zdrava prehrana, ki vsebuje zdrave ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe je najmanj, kar lahko že danes storite zase.

Ogljikove hidrate lahko natančno definiramo tudi po stopnji glikemičnega indeksa (npr. glukoza ima GI - 100, kar pomeni hiter prehod v kri in s tem tudi visok dvig sladkorja, fruktoza ima GI - 31, kar pomeni, da počasi prehaja v kri in zadosti potrebe po energiji za dlje časa). Vendar pozor! Enostavni sladkorji so skrita nevarnost za vas. Možgani so krivec vaših potreb po sladkorjih saj je glukoza njihov glavni izvor energije (možgani porabijo do 2/3 glukoze iz krvi). Ko zaužijete ogljikove hidrate, se ti kopičijo v mišicah in jetrih. Ker so zaloge omejene se presežek ogljikovih hidratov s pomočjo insulina, kopiči kot maščoba. Na višino insulina vpliva glikemični indeks, višji kot je hitrejši bo prehod sladkorjev v kri, hitrejše in višje bo tudi izločanje insulina v kri, ki bo znižal krvni sladkor in napravil zalogo pod kožo ter preprečeval izrabo že nakopičenih ogljikovih hidratov. Zato so priporočljivejši kompleksni hidrati, ki nimajo tako močnega vpliva na insulin.

V skupino kompleksnih ogljikovih hidratov spadajo: škrobna živila (kaše, kosmiči, rjavi in črni riž, polnozrnate testenine, stročnice, polnozrnat kruh...), vlaknine, ki se ne prebavljajo, vendar so nepogrešljive za ohranjanje zdravja in glikogen. Večji, kot je del vlaknin, počasnejši je prehod sladkorjev v kri, s tem pa tudi nižje delovanje insulina. Po zaužitih kompleksnih hidratih so vam vrata za "kurjenje" podkožnih zalog odprta.

1g ogljikovih hidratov ima 4 kcal, 1 kos rženega kruha ima približno 32g in vsebuje 15,5g ogljikovih hidratov, kar pomeni zaužitih 62 kcal iz ogljikovih hidratov. Vaša dnevna prehrana mora vsebovati iz ogljikovih hidratov od 40% do 70% vseh kcal na dan.

Za optimalne funkcije obnove in rasti je potrebno vnašati zadostno količino beljakovin vsak dan. Po raziskavah je 1,2g beljakovin na kg telesne teže športnika na dan minimalna količina, pri kateri telo na zapade v katabolno stanje (katabolizem - ko se razgrajujejo mišične beljakovine in pretvarjajo v glukozo). Preveliki vnosi beljakovin vam lahko škodujejo. Ko je telo bombardirano z aminokislinami, ki jih je preveč, da bi jih jetra obdelala, se začnejo tvoriti ketonska telesa. Poveča se delovanje sečnega trakta, saj se mora odvečni amonijak spraviti iz telesa in razstrupiti telo. Zato pazite, preden se odločite za visoko beljakovinske diete, ki so tako popularne, predvsem pri fitneserjih, ki ne pomislijo na posledice prevelikega vnosa beljakovin.

Maščobe so zelo pomembne pri športnikih, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi, saj je pri njih poraba energije iz maščob večja, kot pri športnikih, ki se ukvarjajo z anaerobnimi športi. Sam včasih nisem zagovarjal dodatnega dodajanje maščob v dnevni prehrani, vendar moram poudariti, da je na moje mnenje zelo vplivala raziskava in knjiga dr. Barrya Searsa, katero mi je priporočal najboljši hrvaški plavalec Gordan Kožulj, svetovni in evropski prvak, rekorder... Dr. Sears zagovarja do 30% maščob v dnevni prehrani, ki naj bi imele velik vpliv na dobre eikosonoide s tem pa na manj podkožne maščobe, izredno hormonsko delovanje... Zelo je pomembno, da izbirate med dobrimi maščobami: laneno olje, olivno olje, olive, kikirikijevo maslo, avokado, oreščki... Izogibajte se živalskih maščob, polnomastnega mleka, polnomastnih jogurtov in vseh jedi praženih v olju.